Zavezanci za prijavo obveznosti v obvezni večstranski pobot so v skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)  gospodarski subjekti (gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije), javni organi in druge javne osebe, kadar se le-ti med seboj pisno ali v skladu s poslovnimi običaji dogovorijo za dobavo blaga ali storitve proti plačilu in nad njimi ni bil v skladu z zakonom, ki ureja postopek zaradi insolventnosti, začet postopek zaradi insolventnosti.

Dolžnik mora v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPreZP-1 prijaviti denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude. 

Dolžnik ni več dolžan prijaviti denarne obveznosti (drugi odstavek 28. člen ZPreZP-1):  

• katere plačilo je zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen denarnih obveznosti, ki izvirajo iz menic, za katere se v 32. členu ZPreZP-1 zahteva prijava v večstranski pobot,
• ki ni višja od 250 eurov,
• ki jo dolguje gospodarski družbi, s katero se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za povezano družbo,
• ki jo je upnik prenesel na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru ali v povezavi s svojo glavno dejavnostjo,
• ki bo v skladu s pisnim dogovorom med upnikom in dolžnikom prenehala v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude,
• ki bo prenehala v skladu z vnaprej dogovorjeno verižno kompenzacijo v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude, in je več kot polovica udeležencev verižne kompenzacije najkasneje dan pred dnevom pobota pisno potrdila sodelovanje v tej verižni kompenzaciji,
• v zvezi s katero poteka spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek.

Dolžniki brez dospelih terjatev (četrti odstavek 28. člena ZPreZP-1 niso dolžni v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne obveznosti iz prvega odstavka 28. člena, če istočasno (v trenutku, v katerem se prijava obveznosti v obvezni večstranski pobot šteje za opravljeno) ni hkrati tudi upnik nobene dospele denarne obveznosti, za katero velja obveznost prijave.

Posebej je prepovedana prijava naslednjih obveznosti (33. člen ZPreZP-1):

• davčne obveznosti;
• obveznosti, ki ne obstaja;
• obveznosti, ki je že bila poravnana.

Prijavo v ePobot lahko vloži:

• zakoniti zastopnik dolžnika, katerega kvalificirano digitalno potrdilo je vpisano v evidenco digitalnih potrdil zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov (za podrobnejša pojasnila glej Evidenca digitalnih potrdil),
• pooblaščena oseba, ki jo zakoniti zastopnik dolžnika pooblasti za izvedbo postopkov v zvezi z večstranskim pobotom.

Za podrobnejšo obrazložitev pogojev za vključitev v sistem večstranskega pobota glej Večstranski pobot > Vključitev v sistem.

Dolžnik v skladu z 31. členom ZPreZP-1 v prijavi navede naslednje podatke:

• davčno številko upnika,
• datum in številko računa,
• datum začetka teka plačilnega roka (neobvezen podatek),
• datum nastanka zamude,
• znesek neporavnane obveznosti po računu in
• zaporedno številko prijave.

Za pravilno uresničevanje zakonskih določil v zvezi z določanjem rokov so v program vgrajene logične kontrole datumov.
 Kontrole_datumov_obveznosti_prijavljenih_v_vecstranski_pobot

Dolžnik lahko prijavo vloži z vnosom v elektronski obrazec ali z uvozom podatkov iz XML ali TXT datoteke, ki jo pripravi na podlagi podatkov iz svojega informacijskega sistema v predpisani strukturi.

Vsem uporabnikom, ki imajo večje število obveznosti priporočamo, da si pripravijo izvoz podatkov v XML datoteko. To datoteko je mogoče hitro in enostavno uvoziti v spletno aplikacijo ePobot. Uvožene podatke je mogoče v spletni aplikaciji  pred oddajo po potrebi tudi popravljati, brisati in dodajati.

 Struktura zapisov podatkov v datotekah sistema večstranski pobot

Primer datoteke s prijavo v obvezni in prostovoljni večstranski pobot za uvoz v spletno aplikacijo ePobot: PDF, XML.

Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem večstranskega pobota do trenutka, ko AJPES v skladu z urnikom večstranskega pobota zapre vnos za posamezni krog pobota in je elektronsko podpisana. 

Tarifa je enaka ceni, ki jo AJPES zaračunava pri izvajanju prostovoljnega večstranskega pobota.

Dolžnik lahko v sistemu večstranskega pobota prekliče vse ali posamezne v večstranski pobot prijavljene obveznosti tako, da že oddano prijavo prekliče do datuma in ure, ki jo AJPES določi kot rok za zaključek sprejemanja prijav v posamezni krog pobota. Po preklicu prijave lahko dolžnik izbriše že prijavljene obveznosti ali doda nove obveznosti ter prijavo ponovno odda.

AJPES posamezni krog pobota zapre ob uri in na dan, ki je naveden v urniku večstranskega pobota.

Dolžnik prevzame po opravljenem posameznem krogu večstranskega pobota na elektronski način prek spletne aplikacije ePobot:

1. potrdilo o prijavi obveznosti, sprejetih v večstranski pobot (vzorec)
2. poročilo o rezultatih večstranskega pobota, v katerem so navedene vse pobotane obveznosti do posameznega upnika v skupnem znesku (vzorec)

Obveznosti, ki so udeležene v obveznem pobotu in so poravnane v sistemu večstranskega pobota, se štejejo za poravnane z dnem izvedbe večstranskega pobota.

Poročilo o rezultatih večstranskega pobota je podlaga za ureditev medsebojnih razmerij med upnikom in dolžnikom za usklajeno izkazovanje obveznosti in terjatev v poslovnih knjigah, skladno z medsebojnimi dogovori (vrstni red zapiranja terjatev in obveznosti). 

AJPES upnikom omogoča varno preverjanje prijavljenih obveznosti svojih dolžnikov v posameznem krogu večstranskega pobota prek spletne aplikacije ePOBOT. 

Vpogled upnikov v podatke večstranskega pobota

AJPES v skladu s 56. členom ZPreZP-1 organom, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem ZPreZP-1, zagotavlja vpogled v prijave posameznih dolžnikov prek spletne aplikacije ePobot. Beleži se namen vpogleda, s čimer se  v sistemu večstranskega pobota zagotavlja revizijska sled.

 Zagotavljanje vpogleda v podatke večstranskega pobota za organe nadzora [link na stran vpogledov]

AJPES v skladu s 23. členom ZPreZP-1:

• na zahtevo upnika, ki je imetnik izvršilnega naslova v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju, če ta izvršilni naslov dokazuje upnikovo denarno terjatev do dolžnika
• ali na zahtevo sodišča in drugih organov, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe, pošilja podatke o dolžnikih, ki so v obvezni ali neobvezni (prostovoljni) večstranski pobot prijavili denarne obveznosti do upnikovega dolžnika.

V skladu s 17. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju so izvršilni naslovi:

• izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava,
• izvršljiv notarski zapis,
• druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Faktura, račun, menica in ček s protestom in povratnim računom niso izvršilni naslovi, temveč verodostojne listine.

Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih  (EUR Lex)

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) (Register predpisov RS)

Pravila o izvajanju obveznega večstranskega pobota (Register predpisov RS)

Tarifa nadomestil stroškov za izvajanje obveznega večstranskega pobota (Register predpisov RS)

Pravila o vzpostavitvi in vodenju registra menic, protestiranih zaradi neplačila ter postopku vpisov v register (Register predpisov RS)

Poročila o rezultatih večstranskega pobota